Blog 2: Ko otroci rojevajo otroke


V Majiwo smo prispeli ob koncu delovnega tedna, tako da smo bili prepričani, da imamo do ponedeljka zjutraj čas, da razpakiramo stvari in pospravimo po naši skromni hišici – našem novem domu ter kliniki.
Med večernim druženjem nas je presenetil Marvin, naš sodelavec in prijatelj, in nam sporočil, da prihaja k nam 15 letna nosečnica s popadki. Atmosfera na našem “kavču” oziroma postelji, ki ga imamo sredi predsobe in dnevne sobe hkrati, se je nemudoma spremenila. Situacije nas je vse ujela nepripravljene.
Izvedeli smo, da so javne bolnišnice že 2 meseca zaprte, zaradi stavke zdravstvenega osebja. Tako se je bila 15-letnica primorana zateči v našo kliniko Barchando, čeprav se porodov v njej ne izvaja že več let. Nosečnice lahko namreč zastonj rodijo v javnih bolnišnicah (takrat ko obratujejo).
Med čakanjem na pacientko sem Marvina povprašala, kakšne so družbene norme glede mladih mamic, neporočenih mater ter kakšna je nenazadnje usoda neželjenih otrok na kenijskem podeželju. Izvedela sem, da 15-letnica ni poročena in da bi bilo zanjo bolje, če bi rodila deklico. Ob rojstvu sina bi si namreč kasneje bistveno težje našla moža kot ob rojstvu hčerke. Prvorojeni sin namreč podeduje imetje očeta, tako da bi prišlo do družinskega prepira, če bi mlada mamica kasneje svojemu možu ponovno rodila “prvorojenega” sina.
Čez prag sta na koncu stopili dve mladi ženski in na prvi vtis je bilo nemogoče uganiti katera je noseča, saj nobena ni imela trebuha. Na podlagi trpečega izraza na obrazu sem prvo pristopila do bodoče mamice, katere konstitucija je bila še čisto otroška.
Na koncu smo uspeli pravilno oceniti “koliko je odprta”, pogledati vstavo z ultrazvokom ter nastaviti venski kanal ob izpadu električne energije z naglavno lučko (na črni koži se vena bistveno težje vidi). Nato smo se odločili, da jo bomo peljali v privatno ustanovo v bližnje mesto Bondo in živčno smo se podali v noč. V Bondu jo je pregledala izkušena porodničarka, ki je ocenila, da si dekleta ne upa obržati v njihovi ustanovi, kjer niso imeli operacijske dvorane.
Ob tem smo si globoko v sebi močno oddahnili. da se nismo prenaglili v presoji zmožnosti naše klinike in nas samih. Spravili smo se nazaj v taksi in se peljali v bolj oddaljen kraj, kjer nune vodijo privatno kliniko. Deklico so sprejeli v bolnišnico, mi pa smo se po luknjastih makadamskih cesta vrnili nazaj v naš novi dom.
Deklica je rodila zdravo deklico šele v ponedeljek zjutraj. Novice smo se razveselili med obravnavo mnogih novih tropskih in netropskih kliničnih primerov, ki nam v zadnjih tednih obremenjujejo miselne kapacitete večino časa. Pacientov je ogromno in dela veliko. Ob tem naredimo veliko dobrega, se ogromno naučimo, sprejemamo odločitve in smo zadovoljni z dobro opravljenim delom ter hkrati kriitčni do lastnih napak. Dolgčas pa nam zagotovo ni.

IMG_3866

Ivo med pregledom pacienta.

IMG_3888

Pregled z ultrazvokom (slika je simbolična).

IMG_3833

Naša klinika

IMG_4016

Pacienti pred kliniko

Majiwa, 29. 8. 2017
Barbara Zupanc

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *